Davčna terjatev je določen znesek davka, ki ga mora organizacija plačati v proračun. Davkoplačevalci morajo pri izračunu zneska plačila upoštevati PBU 18/02. Ker se finančna ocena podjetja izvaja ne le na podlagi davčno-računovodskih podatkov, temveč tudi na podlagi računovodskih podatkov, nastanejo začasne razlike in davčne obveznosti.
Pri računovodenju nastanejo trajne in začasne razlike. Od tega je odvisno, ali bo davčna terjatev trajna ali odložena.
Trajna razlika vključuje tiste zneske, ki sodelujejo pri oblikovanju bilance stanja, vendar ne vplivajo na davčno osnovo. To lahko vključuje plačilo obresti, katerih znesek ni v celoti upoštevan pri izračunu dohodnine. Med trajne razlike spadajo tudi tisti odhodki ali dohodki, ki vplivajo le na oblikovanje davčne osnove. Na primer, pridobljeno je bilo osnovno sredstvo, katerega življenjska doba je v davčnem računovodstvu daljša kot v računovodstvu.
Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da je trajna davčna terjatev znesek davka, ki zmanjšuje davek od dohodka, ki ga je treba plačati proračunu v poročevalnem obdobju, v katerem je oblikovan.
Za izračun zneska trajne davčne terjatve morate konstantno razliko pomnožiti z davčno stopnjo.
Začasna razlika nastane, ko znesek računovodskega in davčnega obračunavanja ne sovpada, pripoznavanje stroškov se časovno premakne. To pomeni, da se v računovodstvu znesek pripozna v poročevalnem obdobju, v katerem je bila transakcija opravljena, v davčnem obdobju pa se del zneska prenese v naslednje obdobje.
Zaradi začasne razlike se oblikuje odložena terjatev za davek, to pomeni, da se zmanjšujoči del davka prenese v naslednje poročevalno obdobje. Za izračun zneska odložene terjatve za davek morate začasno razliko pomnožiti z davčno stopnjo. Odloženi davek se praviloma prikaže na računu 09.
Znesek odložene terjatve za davek je prikazan v izkazu poslovnega izida (obrazec št. 2). Če želite pridobiti te podatke, odprite račun 09 in izračunajte razliko med obremenitvijo in dobroimetjem.
