Koncept krivulje indiferentnosti sta uvedla Francis Edgeworth in Wilfredo Pareto. Krivulja indiferentnosti je skupek kombinacij dveh dobrin, katerih uporabnost je za gospodarski subjekt enako enaka, eno dobro pa nima prednosti pred drugim.
Navodila
Korak 1
Začnite z risanjem koordinatne osi. Na straneh X in Y označite količini X (Qx) oziroma Y (Qy). X in Y v tem primeru označujeta vsak sklop blaga.
2. korak
Nabor krivulj brezbrižnosti, ki označujejo svežnje blaga za enega potrošnika, predstavlja zemljevid brezbrižnosti. Zemljevid brezbrižnosti predstavlja različne stopnje uporabnosti, ki zadovoljijo potrebe določene osebe glede na en par blaga. Čim dlje od koordinatnih osi se na zemljevidu nahaja krivulja indiferentnosti, tem bolj so potrebe potrošnikov zadovoljene s pomočjo določenega niza ugodnosti.
3. korak
Na krivulji indiferentnosti je enostavno najti odsek, na katerem koli mestu je mogoče učinkovito nadomestiti eno orodje z drugo. Ta segment (v tem primeru AB) se imenuje območje nadomestitve (substitucije). Vzajemna zamenjava blaga se bo zgodila samo na segmentu AB. Najnižja vrednost izdelka X je v točki X1, produkt Y pa pri Y1. Te vrednosti so minimalne, vendar je njihova poraba potrebna tudi v takšni količini, saj je nemogoče popolnoma zamenjati eno blago z drugim, ne glede na to, koliko drugega je na voljo. Tu je mejni prag nadomestitve takšna vrednost enega blaga, pri katerem prisotnost drugega enakovrednega blaga ni potrebna. Tako je mejna stopnja nadomestitve razmerje med količino blaga X, od katerega lahko potrošnik popolnoma zavrne, do izbire enote blaga Y in obratno.
4. korak
Pri določanju mejne nadomestitvene stopnje jo je treba upoštevati kot negativno vrednost. To pa zato, ker se s povečanjem porabe enega blaga ustrezno zmanjša tudi poraba drugega.
