Pri svojem delu na finančnih trgih trgovci uporabljajo dve metodi analize podatkov za napovedovanje gibanja cen. Temeljna analiza temelji na proučevanju ekonomskih kazalnikov in upoštevanju različnih vrst novic. V nasprotju s tem pa tehnična analiza v celoti temelji na matematičnih metodah in je namenjena izključno preučevanju grafikonov cen.
Tehnična analiza temelji na preučevanju zgodovinskih podatkov o gibanju cen. Za analizo se uporablja na stotine različnih kazalnikov. S pomočjo teh kazalcev lahko izkušen trgovec z določeno natančnostjo napove nadaljnje tržno vedenje.
Glavni način za analizo podatkov grafikona je iskanje tako imenovanih podpornih in odpornih linij ter določitev linije trenda ali glavnega trenda. Podporne in odporne črte tvorijo hodnik, v katerem se giblje grafikon cen. Podporna črta se nahaja pod grafom cen, odporna črta pa nad njo. Smer teh vrstic prikazuje trgovca, kam se giblje cena, in tako določa njegov trend. Za določitev trenda se uporablja tudi linija trendov, ki jasno prikazuje igralce na trgu, kam se giblje cena, in tako postavlja temelje za nadaljnjo analizo. Določitev glavnega trenda velja za eno glavnih nalog pri tehnični analizi trga.
Za natančnejšo analizo gibanja cen ter določitev točk vstopa in izstopa s trga se uporabljajo tehnični kazalniki. So matematični modeli, izraženi grafično. Glede na to, kako so narisani, so tehnični kazalniki razdeljeni na kazalnike trendov, kot so MA (drseče povprečje), in kazalnike zagona, kot je RSI (indeks relativne moči). Kazalniki trenda se uporabljajo za določanje smeri cen, impulzni kazalniki pa za merjenje hitrosti in moči njihovih nihanj.
Uporaba tehnične analize ni težka, vendar zahteva preučevanje velikega števila kazalnikov in grafikonov. Menijo, da takšna analiza daje boljše signale za nakup in prodajo v primerjavi s temeljno analizo, zato je zelo priljubljena.
