Finančna kriza v Evropi je ogrozila blaginjo svetovnega gospodarstva. Nekaterim državam grozi propad. Ali je kriza naključna ali pa je to posledica napak politikov in ekonomistov.
Kdo je kriv?
Obstaja povezava med propadom ameriškega borznega trga in krizo v Evropi. Na udaru so bile Grčija, Ciper, Španija in Islandija. Te države so državni dolg pripeljale do letnega BDP (bruto domači proizvod; vse blago in storitve, proizvedene v državi, v denarju). Države Evropske unije so po velikosti državnega dolga do upnikov skoraj dohitele ZDA. Objektivno je trenutno vodilno gospodarstvo Kitajska, ki je upnica največjih držav na svetu.
Kaj storiti?
Po teoriji sovjetskega znanstvenika Nikolaja Kondratjeva krize prispevajo k cikličnemu razvoju gospodarstva. Kondratieffov cikel traja 45–60 let, kar vključuje vzpon in padec trga.
Kljub nevarnosti evropske krize za svetovno gospodarstvo obstajajo ljudje, ki zaslužijo velike vsote denarja zaradi resnih nihanj deviznih tečajev in splošnega kaosa. Vedenje na borzi bi moralo biti nasprotje živčnega gibanja množice. Warren Buffett, eden najslavnejših vlagateljev na svetu, je zbral največje zneske v času, ko so delnice znanih podjetij na borzi padle do rekordno nizkih vrednosti.
Nepremičnine v Španiji in Grčiji so močno upadle. V zvezi s tem so vlade teh evropskih držav poenostavile postopek privatizacije stanovanj, hiš in zemljišč. Prodaja nepremičnin lahko olajša breme vlad in je dobra naložba za tuje vlagatelje.
Črni labod
Grško gospodarstvo ima proračunski primanjkljaj 150% BDP. Državni dolg Francije, Nemčije in Združenega kraljestva presega 100% BDP.
Ameriški ekonomist Nicholas Taleb je v svoji knjigi "Črni labod" ugledne svetovne politike in financerje obtožil očitne malomarnosti. Zaupajoč kompleksnim formulam in matematičnim modelom, so prenehali zaznavati resničnost, piše Taleb. Črni labod je resen dogodek, ki še nikoli ni bil prototipiran. Misel: "Če niste videli črnih labodov, to še ne pomeni, da jih sploh ni", se pretaka skozi delo priznanega finančnika in misleca.
Možen razvoj dogodkov
Evropsko gospodarstvo je precej krhko. Zlato in devizne rezerve številnih največjih gospodarstev (Nemčija, Velika Britanija, Francija) se ne zanašajo na zlato, temveč na ameriške državne blagajne. Ameriški državni dolg raste, Barack Obama pa še ni našel "protistrupa" za ameriško gospodarsko stagnacijo.
Gospodarstva evropskih držav se lahko iz propada režejo tako, da zmanjšajo stroške in povečajo financiranje podjetij v realnem sektorju. "Mehurčki", ki so se nabrali na področju financ, informatike in svetovanja, bodo slej ko prej počili. Evropske vlade morajo v bistvu zmanjšati nepovratna sredstva za dolg in naložbe v propadajoče banke in monopolne strukture.
Če se Evropa ne bo odzvala na signale, ki jih bo dala kriza, in bo še naprej povečevala svoj dolg do močnih držav, bi to lahko privedlo do novega "Črnega laboda" brez primere. Milijoni ljudi bodo morda ostali brez pokojnin in plač. Evropsko gospodarstvo je ogroženo in le zdrava politika lahko izboljša stanje, ne da bi se zatekla k populizmu.
