Številni ekonomisti, politiki, strokovnjaki, astrologi, jasnovidci, pa tudi navadni ljudje skušajo napovedati nadaljnje možnosti za razvoj svetovne finančne krize, ki je resno pretresla gospodarstva številnih držav. Kakšne neprijetne posledice lahko finančna recesija privede do prebivalstva Zemlje in ko se bo svetovno gospodarstvo začelo postopoma sanirati in se vrniti v normalno stanje?
Ljudje, ki ne zasedajo pomembnih položajev v centralnih bankah svetovnih sil, lahko le ugibajo o resničnih vzrokih kriz in izražajo vse vrste predpostavk o času konca gospodarskih nesreč. Večina strokovnjakov meni, da se bo sedanja kriza nadaljevala še nekaj let in negativno vplivala na blaginjo in življenjski standard številnih prebivalcev sveta. Realni gospodarski sektor mnogih držav bo doživel znatno recesijo. Proizvodnja se bo občutno zmanjšala, saj se količina dejanske ponudbe denarja in dejansko povpraševanje skoraj povsod zmanjšuje, medtem ko rastejo tarife za elektriko, plin, vodo in obrestne mere za posojila. Nekateri analitiki menijo, da bo drugi val krize prišel v letih 2012–2015, nova finančna kriza pa bo veliko hujša in neusmiljena od sedanje. Lahko prispeva k močnemu zvišanju in nato padcu cen nafte, kar bo katastrofalno vplivalo na stanje gospodarstev številnih držav, vključno z Rusijo. Ruska federacija se bo soočila s hiperinflacijo in višjimi cenami hrane. Izražena so mnenja, da ameriški dolar ne bo več obstajal kot univerzalno globalno plačilno sredstvo, vendar mnogi strokovnjaki za gospodarske in politične procese menijo, da so takšne informacije absurdne in nerazumne. Med najstrašnejšimi napovedmi je izbruh tretje svetovne vojne ob svetovnih finančnih pretresih. Resne negativne posledice napovedujejo tudi za Evropo. Verjame se, da bodo težke gospodarske razmere tukaj kmalu dosegle vrhunec, toda propadu Evropske unije in odpravi evra se je mogoče izogniti z monetizacijo državnega dolga in reformo članstva. Scenarij popolnega razpada Evropske unije je izjemno neugoden za glavne upnike in ustvarjalce tega finančnega sistema, zato bodo nekatere države morale zapustiti Evropsko unijo in se odpraviti na prosto plovbo, pri čemer nimajo več zavarovanja v obliki rešilni pas EU.