Splošni davčni sistem (OSNO) je tradicionalna vrsta obdavčitve, pri kateri organizacije vodijo računovodske evidence in plačujejo vse splošne davke, določene z zakonom. Obračunavanje te vrste obdavčitve se vodi z uporabo kontnega načrta.
Značilnosti splošnega davčnega režima
Splošni režim obdavčitve privzeto uporabljajo podjetja in podjetniki, če niso oddali vloge za prehod na poseben režim - STS ali UTII. Organizacije z dohodkom nad 45 milijonov rubljev. 9 mesecev in več kot 60 milijonov rubljev. na leto, ki šteje več kot 100 ljudi. in vrednost osnovnih sredstev ni večja od 100 milijonov rubljev. so potrebni za uporabo OSNO.
Značilnost OSNO je, da morajo podjetja od njega plačevati osnovne davke, med njimi so glavni davki od dohodka (za organizacije), dohodnina (za samostojne podjetnike) in DDV. Računovodstvo na OSNO se izvaja v celoti pri uporabi kontnega načrta, takšno računovodstvo je težko voditi samostojno in ga je bolje zaupati profesionalnim računovodjem ali računovodski organizaciji.
Poleg tega, da je ta režim precej obremenjujoč in zahteva dodatne stroške za računovodjo, zahteva tudi večjo pozornost davčnih in organov pregona.
Prav tako je mogoče izpostaviti številne prednosti OSNO, ki določajo izbiro tega režima s strani organizacij in podjetnikov. To je zlasti odsotnost omejitev glede vrst dejavnosti, pa tudi glede višine prihodkov, delovnega prostora, premoženja, števila zaposlenih. Poleg tega, če organizacija utrpi izgubo, morda ne bo plačala davka od dohodka in v prihodnosti zmanjšala davek za znesek izgube. Medtem ko pri UTII plačilo davka ni odvisno od velikosti dejanskega dobička, od poenostavljenega davčnega sistema pa se davek plača od prihodka.
Za sodelovanje z velikimi podjetji je priporočljivo uporabiti tudi OSNO, saj so zavezanci za DDV in jim je bolj donosno, da njihovi stroški vključujejo vstopni DDV.
Organizacijski davki na OSNO
Davki, ki jih plačujejo organizacije na OSNO, vključujejo:
- davek od dohodka pravnih oseb - plača se po standardni stopnji 20% na razliko med dohodkom (brez DDV) in odhodki, v nekaterih regijah se lahko določijo preferencialne stopnje;
- DDV po stopnjah 18%, 10%, 0%;
- davek od dohodkov pravnih oseb - stopnja je določena po regijah, ne presega 2,2%), plača se od preostale vrednosti osnovnih sredstev;
- drugi davki, če obstaja predmet obdavčitve - na primer davek na pridobivanje rudnin, trošarine, zemljiški davek itd.
Davki, ki jih posamezni podjetniki plačujejo na OSN
Samostojni podjetniki na OSNO so dolžni plačati dohodnino in DDV. Davek od dohodnine v višini 13% se plačuje od podjetniškega dohodka, pa tudi tistih dohodkov, pri katerih dohodnina ni bila zadržana. Dohodek se lahko zmanjša s poklicnimi stroški. V primeru nezmožnosti dokumentarne potrditve slednjega se vzame standard stroškov - 20% zneska dohodka.
DDV se izračuna in plača po formuli = "znesek za obračun" minus "znesek za pobot". Stopnje DDV znašajo 18, 10, 0%.
