Inflacija je proces splošne rasti cen in zmanjšanja kupne moči denarja, ki vodi do prerazporeditve nacionalnega dohodka. V sodobnem gospodarstvu inflacijo povzročajo številni dejavniki.
Prvič, zaradi nepravilne denarne politike centralne banke se v obtoku pojavi presežek denarja, ki ni podprt z blagom. Če želi država spodbuditi proizvodnjo tako, da se zateče k ekonomsko neupravičenim emisijam denarja, potem obstaja velika verjetnost, da bo presežna ponudba neuravnotežila denarni trg. Centralna banka bo, namesto da bi gospodarstvo zaščitila pred inflacijo, pospešila razvoj inflacijskega procesa, drugi razlog za inflacijo pa je proračunski primanjkljaj. V tem primeru so njegove stopnje odvisne od organizacije pokrivanja proračunskega primanjkljaja. Kadar proračunski primanjkljaj pokriva povečanje ponudbe denarja, je inflacija neizogibna. Inflacijo bi lahko povzročilo tudi pokrivanje proračunskega primanjkljaja s kratkoročnimi državnimi posojili centralne banke. Recimo, da si je vlada pri banki izposodila določen znesek in obljubila, da ga bo vrnila z obrestmi v enem letu. Leto kasneje je posojilo odplačala in prejela novo posojilo, vendar se to stanje ponavlja iz leta v leto. Gre torej za kreditno vprašanje, ki povzroča nabrekanje ponudbe denarja in povzroča inflacijo. Ti vzroki inflacije so denarni. Podobni vzroki inflacije se štejejo tudi za pretirano vlaganje, kadar obseg naložb presega obseg gospodarstva in presega rast plač v primerjavi z rastjo proizvodnje in produktivnosti dela. Med strukturnimi vzroki inflacije so deformacije nacionalne gospodarske strukture, ki jih spremlja zaostajanje v razvoju sektorjev potrošniškega povpraševanja, zmanjšanje učinkovitosti kapitalskih naložb in omejevanje rasti potrošnje ter nepopoln sistem gospodarskega upravljanja. Drugi razlog za inflacijo je visoka stopnja monopolizacije gospodarstva. Ker ima monopol neomejeno moč na trgu, lahko vpliva na cene, kar pomeni, da monopolizacija prispeva k razvoju inflacije, ki se je začela iz drugih razlogov.
