Po gospodarskih pretresih jeseni 2008 je cena nafte vztrajno in vztrajno naraščala. Za ta pojav je več glavnih razlogov, ki so jih ugotovili strokovnjaki.
Prvič, takšno stanje olajša postopno okrevanje svetovnega gospodarstva iz recesije. Številne tovarne in podjetja seveda potrebujejo več naftnih proizvodov, da bi obnovili raven pred krizo. K temu pripomorejo tudi izjemno napete razmere na Bližnjem vzhodu, ki je nenehno na robu vojne, gorivo pa je potrebno tudi za oskrbo vojske. Povečanje povpraševanja povzroča zvišanje cen nafte. Drugič, cena narašča zaradi splošnih napetih razmer v vzhodnih arabskih državah. Tu je politična komponenta že vključena v ta postopek. To pomeni, da države same regulirajo cene nafte tako, da se upoštevajo samo njihovi interesi, ne pa tudi ves svet in tiste države, v katere se "črno zlato" izvozi. Številni analitiki verjamejo, da bo cena nafte zaradi tega še naprej rasla, tretjič pa se naftni trg zelo burno odziva na novice. Tudi ena ostra izjava lahko preprosto zniža citate za 10%. Hkrati je panika v mnogih pogledih preprosto navidezna, tudi ob upoštevanju razmer v Libiji leta 2011. Toda tisti, ki ga oskrbujejo z gorivom, se jasno zavedajo posledic, ki se kažejo v neizogibnem dvigu cen "črnega zlata". Četrtič, finančne špekulacije vplivajo tudi na rast cen nafte. Valute izgubljajo vrednost in posledično vlagatelji raje vlagajo v energetski sektor. Poleg tega se povečuje povpraševanje po terminskih pogodbah, kar spet vodi v povišanje cene nafte in naftnih derivatov. Petič, svetovne zaloge nafte se postopoma iztekajo. Napovedniki ali poklicni ekonomisti o tem malo govorijo, a tega ni več mogoče skriti. Vedno večja rast povpraševanja vodi v povečanje proizvodnje naftnih derivatov. To zelo negativno vpliva na svetovne rezerve, ki ne morejo več zadostiti naraščajoči porabi. Vse to povzroča neizogiben dvig cen.
