Upravno-pravni status organizacij je sklop zakonov, podzakonskih aktov in drugih ustanovnih dokumentov, ki določajo pravice in obveznosti pravnih oseb na področjih upravne odgovornosti in javne uprave.
Navodila
Korak 1
Pravni status organizacije določajo zvezni zakoni: "O proizvodnih zadrugah", "O delniških družbah", "O neprofitnih organizacijah" itd. Prav tako bi moral biti upravni in pravni status različnih organizacij in podjetij biti zapisane v listinah, predpisih in drugih pravnih aktih pravnih oseb.
2. korak
Pravna oseba organizacij s pravnim statusom nastane od trenutka državne registracije. Skladno s tem je mogoče opravljati nekatere dejavnosti, za katere velja licenciranje, šele potem, ko je licenca sama pridobljena za določeno vrsto dejavnosti ali storitev. Upravni in pravni status podjetja je kombinacija pravne sposobnosti, sposobnosti za ukrepanje in prestopništva.
3. korak
Razvrstitev katere koli organizacije je odvisna od: oblike lastništva, glavnih ciljev dejavnosti, organizacijskih in pravnih oblik, pristojnosti ali podrejenosti ter narave in obsega pooblastil, s katerimi je obdarjena. Glede na namen svojih dejavnosti so organizacije komercialne in nekomercialne. V 1. delu čl. 50 GK je podrobno navedlo, da komercialne organizacije zasledujejo ustvarjanje dobička kot glavni cilj svojih dejavnosti. Po drugi strani neprofitni nimajo takšnega cilja in prejetega dobička niso dolžni razdeliti med vse udeležence.
4. korak
Komercialne organizacije lahko ustvarjamo v obliki: društev in partnerstev, občinskih in državnih ustanov, proizvodnih zadrug in celo enotnih podjetij. Vendar slednji niso obdarjeni z lastninsko pravico. Neprofitne organizacije lahko ustanavljamo v obliki: javnih organizacij, verskih združenj, potrošniških zadrug, dobrodelnih ustanov in drugih, ki jih določa zakon.
5. korak
Prav tako se organizacije razlikujejo po naravi svojih dejavnosti. To so lahko: institucije, podjetja, različna javna združenja (tuja, mednarodna itd.). Organizacije so razdeljene tudi po vrstah lastništva: državna in nedržavna, javna in verska, zasebna in občinska. Značilno je, da glavna klasifikacija ustanov in podjetij poteka glede na rezultate njihovih glavnih dejavnosti.
