Bi Morali Svojci Plačati Posojilo Namesto Pokojnika

Kazalo:

Bi Morali Svojci Plačati Posojilo Namesto Pokojnika
Bi Morali Svojci Plačati Posojilo Namesto Pokojnika

Video: Bi Morali Svojci Plačati Posojilo Namesto Pokojnika

Video: Bi Morali Svojci Plačati Posojilo Namesto Pokojnika
Video: Debtocracy (2011) - документальный фильм о финансовом кризисе - несколько субтитров 2024, November
Anonim

Praviloma svojci ne bi smeli plačevati posojila namesto pokojniku, če ni nobene povezave z ustreznim pravnim razmerjem. Toda v primeru sprejema dediščine ali njenega določenega deleža se lahko takšna dolžnost dodeli svojcem.

Bi morali svojci plačati posojilo namesto pokojnika
Bi morali svojci plačati posojilo namesto pokojnika

Smrt državljana ne pomeni prenehanja njegovih obveznosti iz večine pogodb. Izjema je v veljavni zakonodaji le za tiste obveznosti, katerih izpolnjevanje je neločljivo povezano z osebnostmi upnika, dolžnika. Kreditne pogodbe za to vrsto obveznosti ne veljajo, zato v primeru smrti dolžnika obveznost ostane v veljavi. Toda če ni neposredne povezave z ustrezno posojilno pogodbo (na primer sodelovanje pri njej kot porok), svojcu umrlega dolžnika ne bo treba poplačati dolgov. Bolj zapleten položaj nastane, ko sorodnik sprejme katero koli lastnino v dediščino.

Kdaj je obveznost odplačevanja posojila dodeljena sorodnikom?

Edini primer, v katerem je sorodnik morda dolžan poplačati dolgove umrlega posojilojemalca, je sprejem dediščine. Ta položaj ureja člen 1175 Civilnega zakonika Ruske federacije. Če se podedovano premoženje zakonsko ali z oporoko prenese na svojce pokojnika, potem se tudi dolgovi sprejmejo brez okvare. Hkrati domača zakonodaja ne omogoča sprejema dela dediščine, zato soglasje za sprejem kakršnega koli premoženja, potem ko bo zapustnik vključeval možnost vložitve zahtevkov do dediča za dolžnikove obveznosti.

Kaj naj vedo svojci, ki so sprejeli dediščino?

Upoštevati je treba, da je sprejem dediščine izključno prostovoljno dejanje, katerega potrebo določi vsak dedič samostojno. Če sorodnik ne deduje in ni drugih dedičev, potem premoženje po preteku zakonsko določenega roka postane last države in obveznosti do upnikov se lahko izpolnijo ob njegovem izvajanju. Podobno pravilo velja tudi pri sprejemanju dediščine, torej sorodnik, ki je podedoval, lahko odgovarja le v okviru vrednosti prejetega premoženja. Če je dedičev več, potem se lahko dolga odplačajo le v mejah vrednosti prejetega deleža. Glavna težava, ki jo je težko rešiti pred iztekom obdobja sprejema dediščine, je identifikacija obstoječih zapustnikovih obveznosti, njihova velikost in imena upnikov.

Priporočena: