Kratkoročna (nekratkoročna) in nekratkoročna sredstva - dve skupini sredstev organizacije, oddelki bilance stanja. Kaj je vključeno v te koncepte in kako se med seboj razlikujejo?
Pojem in vrste obratnih sredstev
Kratkoročna sredstva so tista, ki se hkrati uporabijo, ko se sprostijo v proizvodnjo. Kratkoročna sredstva vključujejo zlasti zaloge, surovine, polizdelke, DDV na kupljeno blago, kratkoročne terjatve (do enega leta), finančne naložbe, denar itd.
Prisotnost zadostne količine obratnih sredstev je potrebna za normalno finančno dejavnost podjetja, to je tako surovina za proizvodnjo kot denar za poravnave z dobavitelji.
Pojem in vrste nekratkoročnih sredstev
Nekratkoročna sredstva so tista, katerih življenjska doba je daljša od 12 mesecev. Nekratkoročna sredstva vključujejo neopredmetena sredstva, rezultate raziskav in razvoja, osnovna sredstva (zgradbe, stroji, konstrukcije), naložbe v opredmetena osnovna sredstva in finančne naložbe (z dolgim obdobjem donosa), odložene terjatve za davek in druga sredstva.
Razlike med kratkoročnimi in nekratkoročnimi sredstvi
Prva razlika med obratnimi in nekratkoročnimi sredstvi je njihova zapadlost. Za obtočna je praviloma 12 mesecev (za večino podjetij je leto operativni cikel), za neobtočna - več kot eno leto.
Vendar je ta delitev zelo samovoljna. Datum zapadlosti sredstva ni vedno podlaga za razvrstitev sredstva kot tekočega. Pomembno vlogo v tem primeru ima likvidnost sredstva. Na primer, terjatev z zapadlostjo več kot eno leto je običajno nekratkoročno sredstvo, če pa ga podjetje lahko proda pred zapadlostjo, se lahko šteje za obratno sredstvo. Tako je za nekratkoročna sredstva značilna manj likvidnost kot kratkoročna sredstva. Težje jih je prodati, jih spremeniti v denar, del premoženja v obtoku - denar, pa ima absolutno likvidnost.
Druga značilnost nekratkoročnih sredstev je ta, da ta del podjetja že dolgo deluje nespremenjeno. Vrednost proizvedenih izdelkov prenašajo na dele, medtem ko krožni - v celoti.
Visok delež obratnih sredstev odlikujejo materialno intenzivne proizvodne in trgovske organizacije, kapitalsko intenzivna podjetja (na primer telekomunikacije) pa nizek.
Podjetja s prevladujočimi obratnimi sredstvi lažje privabljajo kratkoročna posojila. Med dolgoročnimi sredstvi so potrebne dolgoročne naložbe, vir njihovega nakupa pa so praviloma lastna sredstva.
