Med naraščajočo negotovostjo na svetovnih finančnih trgih, ki jo spodbujajo tako geopolitični kot trgovinski konflikti, države in vlagatelji tradicionalno iščejo varnost v zlatu.
V zadnjih letih so nekatere države začele bodisi vračati zlato iz tujine bodisi aktivno kupovati plemenito kovino. Lani je nemška centralna banka (Bundesbank) predelala 674 ton zlatih rezerv, ki so bile v času hladne vojne v Parizu in New Yorku. V začetku letošnjega leta so turški mediji poročali, da je Ankara leta 2017 iz Združenih držav Amerike vrnila 220 ton zlata. Madžarska narodna banka je istočasno objavila načrte za vrnitev 100.000 unč (3 tone) zlata iz Londona.
V zadnjem desetletju so se centralne banke po vsem svetu razvile iz prodajalcev zlata v kupce zlata, pri čemer je formalna dejavnost v letu 2017 narasla za 36 odstotkov na 366 ton v primerjavi s prejšnjim letom. Povpraševanje se je v prvem četrtletju letos povečalo za 42% na letni ravni, odkupi pa so znašali 116,5 tone.
Rusija, ki trenutno zaseda peto mesto med državami z največjimi zalogami zlata skoraj 2000 ton, je bila v zadnjih šestih letih največji kupec plemenite kovine. Leta 2017 je centralna banka države kupila 224 ton ingotov, v prvih šestih mesecih letos še 106 ton. Banka Rusije razlaga to strategijo kot del diverzifikacije rezerv države z ameriškega dolarja.
Približno dve tretjini nacionalnega zlata naj bi bilo v trezorju Centralne banke v Moskvi, ostalo pa v Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu. Rusko zlato naj bi bilo shranjeno v palicah, ki tehtajo med 100 grami in 14 kilogrami.
Osredotočenost našega gospodarstva na kopičenje zlatih rezerv sega v carsko dobo. Takrat so s plemenito kovino zbirali nacionalno valuto. Leta 1894 so zaloge zlata ruskega cesarstva dosegle 1400 ton in so bile do leta 1914 največje na svetu. Kot rezultat prve svetovne vojne in oktobrske revolucije, ki je sledila, je bilo treba odplačevati posojila tujim bankam. Večino rezerv carske dobe je boljševiška vlada porabila za hrano in industrijsko opremo, do leta 1928 pa je v zakladnici ostalo le 150 ton.
Med Stalinovim obdobjem so se rezerve zlata v državi znova povečale, saj je Joseph Vissariona verjel, da je plemenita kovina eden ključnih stebrov za hitro industrializacijo gospodarstva. V tem obdobju so se zaloge zlata povečale na 2500 ton, a do oktobra 1991 postopoma upadale na le 290 ton.
Ruski rudniki zlata se v glavnem nahajajo v okolici Magadana. Plemenite kovine kopljejo tudi v Čukotki, Jakutiji, Irkutsku in Amurju, Zabajkalskem ozemlju, pa tudi v regijah Sverdlovsk in Čeljabinsk ter republikah Burjatija in Baškortostan.
Med največjimi podjetji za pridobivanje zlata v državi; Polyus Gold, eno največjih svetovnih rudarskih družb po obsegu proizvodnje, Toronto-Kinross Gold Corporation, pa tudi ruski rudarji Polymetal International, skupina UGC in GV Gold
