Računovodski izkazi morajo v celoti odražati informacije o finančnem položaju podjetja in njegovih gospodarskih dejavnosti. Pasti pri pripravi računovodskih izkazov so težave z natančnostjo in zanesljivostjo podatkov ter vprašanje poročanja o skladnosti z mednarodnimi standardi.
Težave s finančnim poročanjem
Glavna težava pri pripravi računovodskih izkazov je možnost napak. Pojem napake v računovodskem poročanju je opredeljen kot posredovanje netočnih informacij. Ločijo se naslednje vrste napak: matematične, računovodske, napačna interpretacija rezultatov dejavnosti podjetja, nepazljive napake, napake z namenom prevare. Najbolj problematične in težko zaznavne so napake zaradi napačne interpretacije gospodarskih dejavnosti.
V finančni praksi so vse napake razvrščene v naslednje skupine:
- namerne in nenamerne napake;
- pomembne in nepomembne napake;
- napake tekočega obdobja in napake prejšnjih obdobij.
Določene so metode za odpravljanje napak v računovodskih izkazih, obstajata dve: korekturna metoda - sestoji iz prečrtanja nepravilnih podatkov in ob navedbi pravilnih informacij, predvideva podpis popravljalca z navedbo datuma popravka;
druga metoda »razveljavitve« se uporablja v primerih vnašanja napačnih informacij v državno bazo podatkov in je priprava računovodskega izkaza, ki navaja razloge za napako in opis same napake s sklicevanjem na računovodske izkaze, v katerih je to prišlo je do napake.
Pri popravljanju napak v računovodskih izkazih ločimo retrospektivne in prospektivne metode preračunavanja podatkov. Retrospektivna metoda pomeni odpravljanje napake v naslednjem poročanju po odkritju indikacije napačnih podatkov. Obetaven način je analiza vpliva napake na rezultate refleksije prihodnjih obdobij in ustrezen popravek v končnih poročilih.
Skladnost računovodskih izkazov z mednarodnimi standardi
V povezavi z razvojem mednarodnih odnosov in ekonomsko učinkovitostjo interakcije med podjetji iz različnih držav je nujna težava uskladiti poročanje gospodarskega subjekta z mednarodnimi standardi. V ta namen sta bili v računovodski praksi razviti dve metodi prilagoditve poročanja: metoda preoblikovanja in vzporedna računovodska metoda.
Metoda preoblikovanja poročanja vključuje naslednje faze:
- računovodska analiza;
- prerazporeditev postavk finančne bilance in drugih podatkov v skladu z normativi mednarodnega sistema finančnih odnosov;
- priprava seznama popravkov v poročanju;
- priprava spremenjenih, preoblikovanih računovodskih izkazov, ki ustrezajo normam mednarodnih računovodskih sistemov.
Vzporedna računovodska metoda pomeni hkratno uporabo domačih in mednarodnih standardov poročanja ter odsev podatkov v dveh računovodskih sistemih. Vzporedno računovodstvo velja za bolj zamudno, hkrati pa tudi natančnejše od metode preoblikovanja.
