Ker ni prave predstave o materialnih stroških za proizvodnjo blaga (stroškov), je nemogoče določiti donosnost proizvodnje, kar pa je temeljna značilnost za razvoj celotnega poslovanja.
Navodila
Korak 1
Spoznajte tri glavne metode izračunavanja materialnih stroškov: kotel, po meri in prečni. Izberite enega od načinov, odvisno od stroškovnega predmeta. Torej pri kotlovski metodi je tak predmet proizvodnja kot celota, pri metodi po meri - le ločeno naročilo ali vrsta izdelka, pri prečni metodi pa ločen segment (tehnološki postopek) proizvodnje. V skladu s tem se vsi materialni stroški bodisi ne porazdelijo ali so povezani z izdelki (naročili) ali segmenti (procesi) proizvodnje.
2. korak
Pri uporabi vsake metode izračuna (naravne, pogojno-naravne, vrednostne, časovne in delovne enote) uporabite različne računske enote.
3. korak
Pri uporabi metode izračuna kotla ne pozabite na nizko vsebnost informacij. Podatki, pridobljeni kot rezultat izračunov po kotlovski metodi, so lahko upravičeni le v primeru računovodstva v proizvodnih obratih z enim samim izdelkom (na primer v podjetjih za proizvodnjo nafte za izračun stroškov). Stroški materiala se izračunajo tako, da se skupni obstoječi stroški delijo s celotnim obsegom proizvodnje v fizičnem smislu (sodi nafte v tem primeru).
4. korak
Za majhno serijo ali celo enkratno proizvodnjo uporabite postopek naročanja po kosih. Ta metoda je primerna tudi za izračun stroškov velikih ali tehnološko zapletenih izdelkov, kadar fizično ni mogoče izračunati vsakega segmenta proizvodnega procesa. Stroški materiala se izračunajo tako, da se skupni stroški za vsako naročilo delijo s številom izdelkov, izdelanih in dostavljenih v skladu s tem naročilom. Rezultat izračuna cene nabavne vrednosti s to metodo je pridobitev informacij o finančnih rezultatih izvedbe posameznega naročila.
5. korak
Pri izračunu nabavne cene masovne proizvodnje, ki jo zaznamuje zaporedje tehnoloških postopkov in ponovljivost ločeno izvedenih operacij, uporabite metodo zavojev. Stroški materiala se izračunajo tako, da se vsota vseh stroškov za določeno časovno obdobje (ali med izvajanjem vsakega posameznega postopka ali postopka) deli s številom enot, proizvedenih v tem obdobju (ali med postopkom ali postopkom) izdelkov. Skupni proizvodni stroški so vsota materialnih stroškov za vsak tehnološki postopek.
