Vsako podjetje, ne glede na vrsto dejavnosti in davčni režim, uporablja storitve bank in seveda plačuje določeno provizijo za bančne storitve. Kljub temu, da so ti postopki že dolgo postali običajni in običajni, imajo mnogi računovodje včasih težave z odrazom bančnih stroškov v računovodstvu in davčnem računovodstvu.
Navodila
Korak 1
Preberite klavzuli 4 in 11 PBU 10/99 "Organizacijski stroški". Ta dokument navaja, da je treba stroške bančnih storitev v računovodstvu pripisati drugim stroškom podjetja. V skladu z 18. členom PBU 10/99 je treba pripoznavanje teh stroškov za banko pripisati poročevalnemu obdobju, ko so bile storitve opravljene, in ne datumu dejanskega plačila. Izjema so mala podjetja, ki za knjigovodstvo uporabljajo gotovinsko metodo. V tem primeru se bančni stroški priznajo na datum dejanskega plačila.
2. korak
Sestavite in podpišite pogodbo z banko za servisiranje bančnega računa, depozita, posojila ali druge vrste odnosov. Poleg tega mora sporazum navesti znesek provizije za različne transakcije, ki jih zagotavljajo bančne storitve.
3. korak
Stroške banke prikaže na datum njihovega pripoznanja z odprtjem bremenitve na računu 91.2 "Drugi odhodki" in dobropisom na računu 76 "Poravnave z različnimi upniki in dolžniki" ali na računu 60 "Poravnave z izvajalci in dobavitelji". Potem ko je provizija banke dejansko plačana, je treba te stroške odpisati iz bremenitve računa 76 ali 60 v dobro računa 51 "Tekoči računi".
4. korak
Če je podjetje imelo bančne stroške, povezane z nakupom programske opreme za sodelovanje z banko-komitentom, potem te stroške odražajte v breme računa 97 "Odloženi stroški" in kreditnega računa 76 ali 60. Nato morate mesečno odpisati stroški za upravljanje aplikacije, enaki delnicam v breme računa 91.2. Število obremenitev je odvisno od trajanja pogodbe o servisiranju banke-stranke.
5. korak
Pri davčnem računovodstvu upoštevajte bančne stroške, odvisno od sprejetega davčnega sistema. Če se uporablja skupni sistem, se provizija banke lahko pripiše drugim ali nerealiziranim stroškom. V poenostavljenem davčnem sistemu se davčna osnova ne zmanjša za znesek odhodkov banke, z izjemo predmeta obdavčitve »dohodek minus odhodki«. Z UTII bančni odhodki sploh ne vplivajo na davčno računovodstvo.
