Metoda študije primera ali situacijske analize je učna tehnika, ki uporablja opis problematičnih poslovnih situacij. Pri sestavljanju primera se za podlago vzame dejansko dejansko gradivo. Sprva je bila metoda primera uporabljena samo za študij ekonomije in managementa, v zadnjem času pa se ta tehnika poučevanja vedno bolj uporablja v praksi poučevanja tehničnih in humanitarnih disciplin.
Bistvo metode in vrste primerov
Metoda primera je aktivna učna tehnika, ki vam omogoča, da v izobraževalni proces vključite nekatere elemente poklicne dejavnosti. Najuspešnejši primeri nastajajo na podlagi primarnih in statističnih podatkov iz realnih podjetij. Vodilni delavci teh podjetij lahko aktivno sodelujejo v postopku pisanja primerov.
Metoda primera je zelo priljubljena v tuji pedagoški praksi, v zadnjem času pa jo aktivno uporabljajo tudi v Rusiji. Primeri se lahko uporabljajo ne le v učnem procesu, ampak tudi pri prijavi na delovno mesto. Ta tehnika vam omogoča, da ocenite vodstvene sposobnosti in analitične sposobnosti ter pokažete, kako dobro se lahko zaposleni spopada s kompleksnimi nalogami. Ocenjevalci kadrov v velikih podjetjih lahko uporabljajo študije primerov na podlagi podatkov o svojem podjetju.
Kakovostni primeri finančnega načrtovanja, upravljanja in trženja bi morali vključevati veliko dodatnih informacij o dinamiki trga in deviznih tečajih, o zgodovini podjetja. Dodatne zunanje in notranje informacije omogočajo zanesljivejšo analizo razmer.
Primeri so različni po strukturi in obsegu. Če je treba oceniti sposobnost uporabe določenih formul ali metod rešitve, se uporabijo strukturirani primeri, ki so kratke situacije s posebnimi številkami in podatki. Če je treba oceniti kreativnost razmišljanja zaposlenega, potem se uporabljajo nestrukturirani ali zapleteni primeri, ki vsebujejo veliko količino raznolikih podatkov in imajo lahko več rešitev.
Metodologija reševanja primerov
Reševanje primera pomeni iskanje ene ali več možnosti za izhod iz težke situacije.
Na prvi stopnji je treba natančno prebrati besedilo primera, prepoznati problem podjetja in opredeliti naloge. Če je na primer problem nizek dobiček, potem je izziv povečanje dobička.
Naslednji korak je strukturiranje informacij in ugotavljanje, kateri podatki so pomembni za reševanje problema in kateri ne. Nato ugotovite vzroke za težavno situacijo in ponudite več rešitev. Med več možnostmi je treba izbrati eno in razviti izvedbeno strategijo, saj morajo biti predlagana priporočila izvedljiva.
Na zadnji stopnji se pripravi predstavitev rešitve primera. Predstavitev mora biti jasna in intuitivna; za oblikovanje rezultatov lahko uporabimo grafe, fotografije, tabele in diagrame. Med predstavitvijo je treba občinstvo prepričati, da so bile vse informacije temeljito preučene, predlagana rešitev pa bo stanje spremenila na bolje.
