Spremenljivi stroški so ena od vrst skupnih stroškov, katerih obseg je odvisen od obsega proizvedenih izdelkov. Ključni znak pripisovanja stroškov spremenljivkam je njihova odsotnost, ko se proizvodnja ustavi.
Potrebno je
Informacije o obsegu proizvodnje podjetja, usmeritvah in obsegu stroškov
Navodila
Korak 1
Spremenljivi stroški so neposredni in posredni. Neposredne stroške lahko neposredno pripišemo proizvodnim stroškom. Glavni neposredni spremenljivi stroški so stroški surovin; stroški električne energije in goriva, ki se porabijo v proizvodnem procesu; stroški plač delavcev, vključenih v proizvodni proces.
2. korak
Posrednih stroškov zaradi tehnoloških značilnosti proizvodnje ni mogoče neposredno pripisati proizvedenim izdelkom. Kot primer lahko izpostavimo stroške surovin v kompleksni proizvodnji. Tako v postopku ločevanja mleka istočasno dobimo posneto mleko in smetano. Stroške mleka za ti dve vrsti izdelkov je mogoče razdeliti samo na posreden način.
3. korak
Neposredni spremenljivi stroški surovin vključujejo vse materialne stroške, kupljene zunaj. Njihov seznam se razlikuje glede na panogo. Ti spremenljivi stroški se povečujejo sorazmerno s povečanjem proizvodnje. Na primer, s povečanjem proizvodnje za 10% se bo poraba materialov povečala za enak znesek. Povečanje proizvodnje pa je mogoče doseči ob ohranjanju trenutnega obsega spremenljivih stroškov z zmanjšanjem materialne porabe proizvodnje.
4. korak
Stroške dela je mogoče hkrati pripisati neposrednim in posrednim, odvisno od vrste dejavnosti podjetja. Če govorimo o proizvodnem osebju, bodo to neposredni stroški. Torej, v organizaciji, ki se ukvarja s tovornim prevozom, se bo plača voznikov nanašala na neposredne stroške, v veleprodajnem podjetju z lastnim oddelkom za logistiko in distribucijo pa na posredne stroške. Spremenljivi stroški osebja se pojavijo pri plačah po delih, tj. kadar je plača zaposlenih neposredno odvisna od obsega opravljenega dela. Povečanje proizvodnje lahko privede do sorazmernega povečanja spremenljivih stroškov osebja, na primer s povečanjem števila zaposlenih. Toda zgodi se, da stroški rastejo hitreje od stopnje sproščanja. Na primer z uvedbo nočne izmene v proizvodnji postane plača zaposlenih višja.
5. korak
Pripis amortizacije spremenljivim stroškom je mogoč le, če se obračunava na osnovi proizvodnje, odvisno od števila proizvedenih enot. S tem pristopom ga lahko enostavno pripišemo stroškom izdelka. Kadar se amortizacija obračuna v enakih obrokih, se nanaša na fiksne stroške.
6. korak
Stroške električne energije lahko razvrstimo med mešane stroške. Če govorimo o porabi električne energije s proizvodno opremo, jih je mogoče pripisati spremenljivkam, stroške razsvetljave upravnih in industrijskih zgradb pa konstantnim.
7. korak
V trgovinskih dejavnostih spremenljivi stroški vključujejo provizije za prodajo in količino izdelkov, kupljenih za nadaljnjo prodajo.
