Saldo je razlika med prihodki in odhodki podjetja za določeno časovno obdobje. Lahko je pozitiven ali negativen.
Izraz saldo je mogoče gledati s stališča računovodstva in zunanjetrgovinskega poslovanja.
Računovodsko ravnovesje
V računovodstvu je stanje razlika med zneski obremenitve in dobroimetja ali med zneski prejemkov na račun podjetja in odpisi. Stanje odraža stanje denarnih sredstev podjetja na določen datum.
Razlikovati med dobropisnim in kreditnim stanjem. Stanje bremenitve nastane, ko je breme večje od dobropisa. Odraža se v sredstvih bilance stanja.
Kreditno stanje odraža situacijo, ko je kredit večji od obremenitve in je prikazan v bilančnih obveznostih. Če na računu ni stanja (ničelno stanje), se imenuje zaprt. V računovodstvu imajo lahko posamezni računi hkrati dve vrsti stanja - debetno in kreditno.
V praksi se ne analizira celotna zgodovina računa, temveč samo ločeno časovno obdobje, na primer zadnji mesec ali četrtletje. S tem pristopom k analizi ločimo naslednje parametre:
- začetno stanje - odraža stanje na računu na začetku poročevalnega obdobja (na primer na začetku meseca);
- bilanca stanja v obdobju - zbirni (skupni) rezultat poslovanja za določeno časovno obdobje;
- obrestni in kreditni prihodki odražajo spremembe sredstev na računu za določeno obdobje;
- končno stanje - stanje na računu na koncu obdobja, izračunano kot vsota začetnega stanja in prometa bremenitve minus kreditno stanje, za pasivno stanje se promet bremenitve odšteje od vsote stanja kredita in prometa.
Plačilna bilanca
V zunanjetrgovinskih odnosih se saldo analizira z vidika razlike med količinami izvoza in uvoza za določeno časovno obdobje, pogosto za eno leto. Hkrati se razlikujeta trgovinska in plačilna bilanca.
Trgovinska bilanca je razlika med izvoznim in uvoznim prometom. Lahko je pozitiven ali negativen. Zunanjetrgovinsko bilanco lahko izračunamo po regijah, posameznih državah ali skupinah blaga.
Trgovinski presežek se pojavi, ko izvoz preseže uvoz in kaže, da država v tujini proda več, kot kupi. To tudi nakazuje, da država ne porabi celotne količine proizvedenih izdelkov, pa tudi povečanega povpraševanja po svojem blagu na mednarodnem trgu. V zadnjih letih je bila v Rusiji pozitivna trgovinska bilanca, predvsem zaradi izvoza energetskih virov in kovin na tuje trge.
Negativno stanje kaže na presežek uvoza nad izvozom. Menijo, da je negativno stanje slab trend in signal državi, da je trg odvisen od uvoženega blaga. Priča tudi o kršenju interesov domačih proizvajalcev in nizki izvozni konkurenčnosti industrijskega blaga. MDS opozarja na koristnost pozitivnega trgovinskega salda za gospodarski razvoj. Negativna trgovinska bilanca pogosto vodi do depreciacije (devalvacije) denarja v teh državah.
Toda negativna trgovinska bilanca ni vedno negativni pojav za gospodarstvo. Tako na primer v Veliki Britaniji in ZDA (države z negativnim stanjem) to omogoča zajezitev inflacijskih procesov in preusmeritev delovno intenzivnih industrij v države s poceni delovno silo.
Trgovinska bilanca je osnova plačilne bilance. Slednje je razlika med tujimi prejemki in plačili v tujini. Pozitivna plačilna bilanca je opazna, kadar zunanji prejemki presegajo odhodna plačila. Negativno stanje kaže na presežek plačil iz države nad prejemki v državo.
Negativno stanje vodi do zmanjšanja devizne rezerve države, zato si številne države prizadevajo ohraniti pozitivno stanje.
