Zvezni zakon FZ-156 vzajemni sklad (vzajemni investicijski sklad) opredeljuje kot premoženjski kompleks, ki je sestavljen iz premoženja (denarja), ki ga vlagatelji prenesejo na skrbniško upravljanje družbe za upravljanje.
Namen vzajemnega sklada je ustvariti dobiček na združenih skladih vlagateljev in med njimi razporediti dohodek. Vlagatelji so lahko vse fizične in pravne osebe. Vlagatelj, ki je vložil denar v vzajemni sklad, postane delničar ali lastnik naložbene enote (delnice). Lastništvo delnic vzajemnega sklada potrjuje imetnik vrednostnega papirja, ki ga izda družba za upravljanje sklada. Vsaka naložbena delnica daje lastniku enake pravice. Vlagatelj ima pravico zahtevati, da družba za upravljanje pravilno upravlja s svojim premoženjem. Prav tako ima pravico prejemati denar iz sklada za svoje delnice, t.j. družba za upravljanje mora imeti licenco. Podjetje je praviloma ekipa profesionalnih menedžerjev. Naložbe delničarjev se upravljajo kot celota, dobiček pa se razdeli sorazmerno z vlagateljevim deležem v skladu. Upravljanje poteka s kakršnimi koli transakcijami z lastnino sklada, vzajemni skladi pa so lahko odprti (odprti sklad) in intervalni (IPIF). Na upravljanje takih sredstev se lahko prenese samo denar. Zaprti investicijski skladi enote premoženja (ZPIF) zagotavljajo upravljanje z drugim premoženjem, pa tudi nepopolno vplačilo delnic. Pravila so določena v obliki javne ponudbe. Premoženje vzajemnega sklada pripada delničarjem na podlagi pravice skupne skupne lastnine, vendar delitev premoženja ali ločitev deleža od njega ni mogoče. Če je na primer vse premoženje vzajemnega sklada vloženo v delnice podjetja, to ne pomeni, da se delničarju lahko dodelijo delnice tega podjetja. Vrednost enote premoženja se lahko poveča ali zmanjša, odvisno od velikosti dobička vzajemnega sklada.
