Koda predmeta kreditne zgodovine je identifikator, ki ga oseba uporabi, ko se po uradni spletni strani ali po elektronski pošti obrne na Centralni imenik kreditnih zgodovin za pridobitev svoje kreditne zgodovine. To kodo mora pripraviti sam, ko zaprosi za posojilo in da soglasje banke, da podatke o sebi posreduje kreditnemu uradu.
Navodila
Korak 1
Če ste pozabili kodo kreditne zgodovine, se obrnite na banko, pri kateri je bilo posojilo najeto, in svoje zaposlene obvestite o svoji želji, da bi ugotovili to identifikacijsko številko.
V tem primeru jim boste morali pokazati potni list.
Kodo so vam dolžni obvestiti na prvo zahtevo.
2. korak
Veliko pogosteje pa pride do situacije, ko dejansko nimate nobene kode predmeta kreditne zgodovine. Če ste zadnji posojilo prejeli pred letom 2006, tega identifikatorja ne morete imeti, ker prej ni bilo ustreznega zakona.
Pogosti so tudi primeri, ko po sprejetju kode niso izumili: posojilojemalec iz nekega razloga tega ni hotel storiti ali banka ni obvestila o potrebi po tem.
V tem primeru lahko kodo dobite tako, da se obrnete na banko, pri kateri ste najeli posojilo (podpisati boste morali sporazum o prenosu podatkov o vas v kreditne urade) ali v katerega koli od teh uradov, katerega popoln seznam lahko najdete na spletni strani Centralnega kataloga kreditnih zgodovin.
3. korak
Zahtevo lahko pošljete tudi Centralnemu imeniku kreditnih zgodovin prek notarja ali pošte, ki ima telegrafsko pisarno.
V tem primeru boste morali notarju ali poštnemu delavcu predložiti potni list ali drug osebni dokument in storitev plačati po trenutni ceni.
