Za večino dolžnikov je sodišče tisto, ki je nekakšen prihranek, ki bo povzel rezultate. Verjamejo, da bodo po sojenju obresti izračunane in zamrznjene, vendar to ne deluje vedno. Ali lahko banka zaračuna obresti, tudi če je prišlo do sojenja?
Ko banka še naprej zaračunava obresti
Kako zakonita so takšna ravnanja banke? Vse je v tem primeru odvisno od pravilnosti priprave terjatev s strani finančne institucije. Če na primer banka v vlogi zahteva, da med odpovedjo pogodbe v celoti poplača dolg, se obračun zamude ustavi takoj po odločitvi sodišča. Teoretično na tej točki znesek dolga neha naraščati in se fiksira.
V praksi pa banke raje uporabljajo nekoliko drugačno shemo. Pravna služba kreditne institucije uveljavlja terjatve glede višine dolga stranke, ki je nastala v času vložitve sodne vloge, medtem ko glavni znesek dolga na kreditnem produktu ostane zunaj te izterjave.
Skladno s tem pogodba med stranko in banko ne bo prekinjena, prav tako pa bodo zaračunane tako globe kot obresti. S tako dokaj običajno shemo lahko banka večkrat zaprosi za pomoč sodišče, vsakič pa zahteva del zneska. V primeru pomanjkanja sredstev se lahko temu primeru pridruži neposredni sodni izvršitelj. Po potrebi lahko za plačilo dolga prepozna drage nakupe, preveri davčne akte in pripravi obvestila, da ima dolžnik sredstva za nakazilo denarja za poplačilo dolga, tudi če je dolžnik upokojenec.
Na podlagi katerega banka še naprej zaračunava obresti
Za odgovor na to vprašanje se je treba sklicevati na člen 208 Ruskega zakonika o civilnem postopku. V skladu s tem členom ima sodišče, ki si je zadevo izposodilo za delo, na zahtevo dolžnika ali tožnika (to je banka) pravico do indeksacije zneskov, ki jih je sodišče izterjalo v času izvršbe sodbe.
V 395. členu civilnega zakonika je tudi zapisano, da bo za uporabo tujih finančnih virov zaradi nezakonitega in neupravičenega zadržanja po zakonu ter v primeru zamude, utaje vračila ali plačila morala plačati tudi stranka, ki uporablja ta sredstva. obresti na znesek prevzetih sredstev.
Po teh dveh členih ima banka polno in pravno upravičeno pravico zahtevati od stranke, da plača ne le dolg za kreditni produkt, temveč tudi obresti tudi po sodni odločbi. To je mogoče tudi v primeru fiksnega zneska dolga, vendar le v primerih, ko dolžnik iz nekega razloga ne izpolnjuje sodnih obveznosti ali dolg plačuje na obroke (tudi v primerih, ko je obročni načrt odobrilo sodišče).
Toda banka lahko to stori le, če gre na sodišče z drugim zahtevkom. V takih primerih bo dolžnik moral na podlagi nove sodne odločbe plačati nov dolgovani znesek. Hkrati bo banka, ki bo poskušala obogateti, počakala več tednov, nato pa bo "umaknila obresti" in jih seštela za novo terjatev.
V tej situaciji je spodbudno, da bo v večini primerov znesek sredstev, natečenih kot obresti, premajhen za izdajo naslednjega pobiranja. Zato banke običajno vložijo en zahtevek za glavnico dolga in z drugim zahtevkom ne gredo na sodišče, dolžnika pa nihče ne bo prisilil k plačilu obresti.
