Po navedbah plenuma vrhovnega sodišča (SC) je prenos terjatev za posojila na tretjo osebo, ki nima bančnega dovoljenja, nezakonit. Če bo sprejeta resolucija, ki vsebuje takšno določbo, bodo lahko posojilojemalci na sodišču izpodbijali vso prodajo dolga po posojilih agencijam za zbiranje (CA) in vse transakcije za nakup hipotekarnih posojil s strani AHML. Trg za cesijo dolgov posameznikov v višini približno 1.000 milijard rubljev bo po poročanju časnika Kommersant prepovedan.
Ta položaj je deloma nastal kot odobravajoča reakcija oboroženih sil na ponavljajoče se izjave vodje Rospotrebnadzorja Genadija Oniščenka, ki je trdil, da zbiralci brezobzirno ustrahujejo dolžnike, po telefonu grozijo z represalijami, preganjajo posojilojemalce itd. Seveda so posojilojemalci že večkrat vložili pritožbe na agencije, a dejstvo je, da tako delujejo "sivi" zbiralci. "Agencije, ki se spoštujejo, ne uporabljajo takšnih metod" - tako so svoje stališče zagovarjali voditelji vodilnih CA.
Tiskovna služba vrhovnega sodišča pojasnjuje, da je pri spreminjanju osnutka resolucije še vedno mogoče upoštevati pripombe zainteresiranih strani. Vendar se bo to zgodilo le, če bo (citat nadaljuje) "predstavljeni sistem argumentacije ustrezal interesom državljanov in normam obstoječih zakonov ter odtehtal argumentacijo plenuma." Ugotavljajo tudi naslednje: "Ustaljena praksa kaže, da je resolucija praviloma sprejeta v enem tednu po razpravi o njenem osnutku."
Strokovnjaki ugotavljajo, da bo resolucija plenuma zavezujoča za vsa sodišča splošne pristojnosti, na katerih tožijo tudi posamezniki. Kar zadeva izpodbijanje zakonitosti pogodb, sklenjenih med bankami in agencijami za zbiranje, bodo posojilojemalci to lahko storili glede na sporazume, sklenjene pred objavo sodbe vrhovnega sodišča.
Vendar se zdi, da se zbiralne organizacije tako velikih sprememb še ne ustrašijo. V pogovoru z novinarjem rugrad.eu je Andrej Kireyak, namestnik vodje Kaliningrajske družbe z omejeno odgovornostjo BaltAlex Debt Recovery Agency, dejal, da ta odločitev na noben način ne bo vplivala nanje. Na vprašanje "Zakaj?" Andrey odgovarja, da je stališče vrhovnega sodišča v nasprotju z veljavno zakonodajo in stališčem vrhovnega arbitražnega sodišča. Prepričan je tudi, da bo to protislovje odpravilo presojo vprašanja na ustavnem sodišču.
Poleg tega je Kireyak opozoril, da številne agencije za zbiranje podatkov delujejo po agencijski shemi: dolgovi dejansko ostanejo v bilanci stanja banke, to pomeni, da se ne prenesejo na zbiralce. Na koncu pogovora z dopisnikom je povzel Andrej Kireyak: verjame, da po objavi odločbe ne bo nobene pravne podlage za izpodbijanje prenosa dolgov na zbiralce na sodišču.
