Leta 2014 je bil sprejet zakon o davčnih počitnicah, ki ga pričakujejo številni podjetniki. Posledično bodo imeli novi podjetniki pravico, da eno ali dve leti ne bodo plačevali davkov. Ali lahko novi zakon postane močna spodbuda za razvoj podjetništva v Rusiji? Ali pa je zaradi svojih naravnih napak obsojen na neuspeh?
Bistvo zakona o davčnih počitnicah
Davčne počitnice so predvidene za na novo registrirane samostojne podjetnike za obdobje od 2015 do 2020. Vlada od takrat še ni presegla navedenega časovnega okvira ni pripravljen napovedovati pogojev poslovanja za določene intervale.
Hkrati posamezni podjetniki v preteklosti ne bi smeli poslovati. V zakonu ni omenjenih drugih predstavnikov malega podjetja, zlasti podjetij o poenostavljenem davčnem sistemu.
Treba je opozoriti, da zakon ni obvezen za uporabo na celotnem ozemlju Ruske federacije. Regije same imajo pravico določiti "pravila igre" za nove samostojne podjetnike in se lahko odločijo, ali bodo zanje uvedle davčne počitnice. Prav tako morda ne bodo uvedli dveletnih počitnic, ampak se omejijo na leto dni.
Spodbude za sprejem zakona so bile:
- Množično zaprtje samostojnih podjetnikov v letu 2013, kar je bil odgovor na dvakratno povečanje zavarovalnih premij v pokojninski sklad Ruske federacije. Posledično so se namesto načrtovanega povečanja prejemkov pokojnin bistveno zmanjšale. Hkrati so nekateri podjetniki še naprej poslovali ilegalno. Predvideva se, da bo sprejetje zakona lahko samostojni podjetnik vrnil na pravno področje.
- Mala podjetja lahko postanejo gonilna sila gospodarske rasti. Državna podpora je v sedanjih kriznih razmerah še posebej pomembna za mala podjetja.
- Po navedbah vlade so v prvih dveh letih postavljeni temelji poslovanja. Številni novi samostojni podjetniki še nimajo varnostne rezerve, ne prenesejo davčne obremenitve in se zapirajo. Zato se domneva, da so davčne počitnice namenjene "podaljšanju življenja" novega podjetja.
Kdo bo deležen davčnih počitnic
V obdobju do leta 2020 lahko regije določijo davčno stopnjo 0% za samostojne podjetnike na poenostavljenem davčnem sistemu ali na podlagi patenta. Navedena stopnja se morda ne bo uporabljala za vse navedene predstavnike malih podjetij, temveč le za tiste, ki opravljajo industrijske, družbene ali znanstvene dejavnosti.
Regije lahko izberejo vrste dejavnosti, za katere spadajo ugodnosti v skladu z OKUN ali OKVED. Da bi ohranili koristi, je nujno, da je dohodek od tovrstnih poslov vsaj 70-odstoten. Pri kombiniranju različnih vrst dejavnosti boste morali voditi ločeno evidenco.
Z regionalnimi zakoni se lahko določijo tudi dodatne omejitve glede uporabe nične davčne stopnje samostojnega podjetnika. Vključno s povprečnim številom zaposlenih in mejnim zneskom prihodkov.
Slabosti zakona o davčnih počitnicah
Številne pomanjkljivosti zakona o davčnih praznikih dvomijo v dejstvo, da lahko zakon resnično postane obsežno merilo poslovne podpore. Tako razširja svoj učinek le na majhen segment podjetnikov.
Zakon ne rešuje glavne težave, ki je privedla do množičnega zaprtja samostojnih podjetnikov, in sicer bodo visoke zavarovalne premije v PFR ostale. Davčne počitnice zanje ne veljajo. Dejstvo, da se FIU plačujejo zavarovalne premije tudi brez dobička, lahko marsikoga ustavi pri registraciji malega podjetja v obliki samostojnega podjetnika. Zato do revizije višine zavarovalne premije ne gre pričakovati občutnega povečanja števila samostojnih podjetnikov.
Hkrati pa številni predstavniki malega podjetja vseeno ne bi mogli plačati niti enega davka USN lahko bi ga zmanjšali s plačanimi zavarovalnimi premijami FIU. V tem primeru se izgubi pomen davčnih počitnic.
Opozoriti je treba, da se vse regije ne bodo strinjale z določitvijo ničle. Navsezadnje to obljublja primanjkljaj prihodkov v regionalni in občinski proračun. Vprašanje njihove zasedenosti je še posebej pereče v kriznih obdobjih. Pričakuje se, da bo zakon uvedel največ 20% regij.
