Ustvarjanje katerega koli izdelka zahteva porabo različnih virov: denarnih, delovnih, naravnih, zemeljskih itd. Če želite določiti stroške tržnih izdelkov, morate povzeti vse finančne stroške, povezane z njihovo proizvodnjo in prodajo.
Navodila
Korak 1
Za izračun proizvodnih stroškov se uporablja več načinov, odvisno od tega, kako se obračunavajo stroški: standardni, posamezni postopek, posamezni postopek in naročilo po naročilu. Poleg tega obstaja več vrst stroškov, odvisno od različnih dejavnikov, na primer od stopnje pripravljenosti izdelka: bruto, tržni in prodani.
2. korak
Če želite določiti stroške komercialnih izdelkov, morate sešteti vrednost proizvodnih stroškov in splošne stroške, kot so pakiranje blaga, prevoz, skladiščenje v skladišču, različne provizije itd.: Stp = PS + NR.
3. korak
Proizvodni stroški se oblikujejo iz celotnih proizvodnih stroškov, zmanjšanih za neprodukcijske stroške in odloženi dohodek. Prva vrednost je vsota naslednjih komponent: - materialni stroški (nakup materialov, polizdelkov, surovin, opreme, porabljene energije in goriva); - stroški amortizacije (obnova amortiziranih osnovnih sredstev); - prejemki zaposlenih; - prispevki v socialne sklade (pokojnine, zavarovanja) itd.
4. korak
Neproizvodni stroški: - stroški za gradnjo ali popravila v podjetju; - plačilo za prevoz drugih proizvajalcev; - stroški za gospodarske dejavnosti, ki niso povezane z glavno proizvodnjo.
5. korak
Po standardni metodi se standardni stroški izračunajo vnaprej za vsak izdelek, v obdobju poročanja pa se izvedejo prilagoditve v skladu z veljavnimi standardi. V primeru odstopanja od norme se ugotovi njen vzrok, na koncu obdobja pa se kot standardna vrednost oblikujejo celotni stroški tržnih izdelkov ob upoštevanju odstopanj in sprememb normativov.
6. korak
Če želite določiti stroške komercialnih izdelkov z uporabo metode po postopku, morate proizvodni cikel razdeliti na procese in voditi dejansko evidenco za vsakega od njih. Z izmenično metodo je cikel razdeljen na stopnje, od katerih se vsaka konča z ustvarjanjem vmesnega ali končnega izdelka.
7. korak
Metoda po naročilu vključuje obračunavanje stroškov za vsako posamezno naročilo. Naročila so lahko za različne količine izdelkov in po različnih cenah, skupnost vseh stroškov se oblikuje v fazi izvedbe. Strošek na enoto v tem primeru dobimo tako, da delimo celoto s količino pošiljke.
