Povpraševanje je eden ključnih konceptov v ekonomiji. To je odvisno od številnih dejavnikov: cene izdelka, dohodka potrošnika, razpoložljivosti nadomestkov, kakovosti izdelka in okusnih želja kupca. Največje razmerje je med povpraševanjem in ravnijo cen. Cenovna elastičnost povpraševanja kaže, koliko se je povpraševanje potrošnikov spremenilo, ko se cena poveča (zniža) za 1 odstotek.
Navodila
Korak 1
Določanje elastičnosti povpraševanja je potrebno za odločanje o določanju in reviziji cen blaga in storitev. Tako je mogoče najti najuspešnejši potek cenovne politike podjetja z vidika ekonomskih koristi. Uporaba podatkov o elastičnosti povpraševanja nam omogoča, da prepoznamo odziv potrošnika, pa tudi usmerimo proizvodnjo na prihajajočo spremembo povpraševanja in prilagodimo zasedeni tržni delež.
2. korak
Elastičnost povpraševanja po cenah se določa z uporabo dveh koeficientov: koeficienta neposredne cenovne elastičnosti povpraševanja in koeficienta navzkrižne cenovne elastičnosti povpraševanja.
3. korak
Koeficient neposredne cenovne elastičnosti povpraševanja je opredeljen kot razmerje med spremembo obsega povpraševanja (v relativnem smislu) in relativno spremembo cene izdelka. Ta koeficient prikazuje, koliko odstotkov se je povečalo (zmanjšalo) povpraševanje, ko se cena blaga spremeni za 1 odstotek.
4. korak
Koeficient neposredne elastičnosti ima lahko več vrednosti. Če je blizu neskončnosti, potem to pomeni, da se ob znižanju cene povpraševanje kupcev poveča za nedoločen znesek, ko pa cena naraste, nakup popolnoma opustijo. Če koeficient preseže eno, potem se povečanje povpraševanja zgodi hitreje, kot se cena znižuje, in obratno, povpraševanje se zmanjša hitreje, kot se cena poveča. Ko je koeficient neposredne elastičnosti manjši od ena, pride do nasprotne situacije. Če je koeficient enak enoti, potem povpraševanje raste z enako hitrostjo, ko se cena znižuje. Ko je koeficient enak nič, cena izdelka ne vpliva na povpraševanje potrošnikov.
5. korak
Koeficient navzkrižne cenovne elastičnosti povpraševanja kaže, koliko se je spremenil relativni obseg povpraševanja po enem blagu, ko se za drugo blago cena spremeni za 1 odstotek.
6. korak
Če je ta koeficient večji od nič, se blago šteje za zamenljivo, tj. povišanje cen enega bo vedno povzročilo povečanje povpraševanja po drugem. Če na primer maslo naraste, se lahko poveča povpraševanje po rastlinski maščobi.
7. korak
Če je koeficient navzkrižne elastičnosti manjši od nič, potem se blago dopolnjuje, tj. s povečanjem cene enega izdelka se povpraševanje po drugem zmanjša. Na primer, ko cena bencina naraste, povpraševanje po avtomobilih pade. Če je koeficient enak nič, se blago šteje za neodvisno, tj. popolna sprememba cene enega blaga ne vpliva na obseg povpraševanja po drugem.
