Člen 46 ustave Ruske federacije omogoča pritožbo zoper tožbo, odločitev ali neukrepanje uradnikov, državnih organov in lokalne samouprave. Kako pa to storite pravilno?
Pritožba je zahteva državljana, da obnovi ali zaščiti svoje svoboščine, pravice ali legitimne interese, ki so bili na tak ali drugačen način kršeni. To je enaka pritožba kot izjava ali predlog.
Zoper dejanja uradnikov se lahko pritožite na dva načina: vložite pritožbo na sodišče ali višji organ (uradnik). In bolje je, da to storite pisno. V primeru stika z višjim organom mora pritožba vsebovati:
- Polno ime uradnika, na katerega je pritožba naslovljena, ali ime vladne agencije;
- svoj poštni naslov, na katerega bomo odgovorili kasneje;
- podroben opis okoliščin primera, ki razkriva, kdo in kako je kršil pravice in svoboščine državljana;
- Ime osebe, ki je vložila pritožbo, in njen podpis na koncu lista.
Na te pritožbe se uradniki praviloma odzovejo pravočasno, saj se zaradi kršitve postopka obravnavanja pritožb izreče upravna globa. Lahko pa se odločijo za drug trik in zavrnejo pritožbo.
V tem primeru mora vlagatelj poslati pritožbo z dragocenim pismom, ji priložiti seznam prilog in zahtevati obvestilo o dostavi. In ko bo obvestilo registrirano pri vladni agenciji, bo imel uradnik 30 dni časa, da odgovori na pritožbo. Če je primer izjemen in se rok podaljša, je treba o tem obvestiti prosilca.
Če se je odgovor na pritožbo izkazal za nezadovoljivega, se morate obrniti na sodišče, kjer se lahko pritožite na naslednje kategorije predmetov:
- neukrepanje;
- dejanja;
- rešitve.
Pritožbe glede normativnih pravnih aktov in zakonov se v upravnem postopku ne upoštevajo, zanje je vzpostavljen poseben sodni postopek - tega je treba zapomniti.
Pritožbo naj bi na sodišče vložil najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je prosilec spoznal kršitev svojih pravic. In v prošnji za sodišče je obvezno navesti:
- ime sodne institucije, v kateri je vložena pritožba;
- Polno ime, naslov, datum, kraj, kraj rojstva, elektronski naslov in telefonska številka prosilca;
- Ime uradnika, ki je prosilčeve pravice kršil z dejanjem, odločitvijo ali opustitvijo;
- številka, datum sprejetja, naslov odločbe, ki jo izpodbija vlagatelj, ter kraj in datum nezakonitega dejanja ali neukrepanja;
- izjava, kaj je kršitev, ki jo je storil uradnik;
- seznam prosilčevih pravic, svoboščin in legitimnih interesov, ki jih je po njegovem mnenju uradnik kršil;
- naštevanje normativnih aktov, za izpolnjevanje katerih mora sodišče preveriti dejanje, odločitev ali neukrepanje;
- po potrebi: navedba, da vlagatelj nima možnosti priložiti odločbe obdolženca, in vloga za uveljavitev te odločbe;
- informacije o prejšnji upravni pritožbi;
- zahteva, da se dejanje, odločitev ali nedelovanje uradnika prizna kot nezakonito;
- seznam dokumentov, ki so priloženi tožbenemu zahtevku.
Zahtevku je nujno priložiti potrdilo o plačilu državne dajatve, saj brez tega prijava ne bo sprejeta. In če so izpolnjene vse zahteve, bo sodišče odložilo odločitev uradnika v zvezi s prosilcem. Če obtoženec med sodnim postopkom to odločbo razveljavi, lahko sodišče postopek v celoti zaključi.
Glede na to se takšni primeri obravnavajo v enem mesecu.
