Vzajemni investicijski skladi (MIF) delujejo v Rusiji od leta 1996. Njihova dejavnost temelji na mehanizmu, s pomočjo katerega zasebni vlagatelji denar prenašajo v roke profesionalnih menedžerjev in dobivajo dobiček od svojega dela.
Navodila
Korak 1
Vzajemni skladi se ustvarjajo z namenom pridobivanja dobička iz upravljanja premoženja in njegovega razdeljevanja med delničarje sorazmerno z njihovimi delnicami. Premoženje sklada se oblikuje na račun delnic - imenskih vrednostnih papirjev, ki potrjujejo lastnikovo pravico do dela sklada.
2. korak
Kako delujejo vzajemni skladi? Zasebni vlagatelji kupujejo delnice. Ves zbrani denar tvori premoženje investicijskega sklada. Poklicni menedžerji jih uporabljajo za nakup delnic, obveznic, plemenitih kovin in drugih sredstev, odvisno od panožnih posebnosti sklada. S povečanjem njihove vrednosti delnica poveča tudi ceno. Zasebni vlagatelj lahko kadar koli proda delnico (ali v skladu s pravili vzajemnega sklada), ko je prejel dobiček v obliki razlike med nakupno in prodajno ceno. Hkrati je naložbeni portfelj vedno raznolik, tj. razdeljeni med različne izdajatelje. To zmanjšuje tveganje padca vrednosti delnice.
3. korak
Vzajemne sklade na trgu lahko razvrstimo iz različnih razlogov. Torej, odvisno od časa morebitnega nakupa / prodaje delnice, ločijo med odprto (delnico je mogoče prodati kadar koli), zaprto (šele ob koncu obdobja vzajemnega sklada) in intervalno (z na primer enkrat letno). Po naložbah ločujejo delniške sklade, obvezniške sklade, mešane sklade, indeksne sklade, hipotekarne sklade itd.
4. korak
Priljubljenost vzajemnih skladov je posledica dejstva, da omogočajo navadnemu državljanu, ki nima posebnega znanja s področja borze, dobiček iz poslovanja z vrednostnimi papirji. V tem primeru morajo le kupiti delnice, ostali bodo zadolženi za profesionalne menedžerje. Njihovi stroški so na voljo vsem - cena delnice je v povprečju 2-3 tisoč rubljev.
5. korak
Med drugimi prednostmi vzajemnih skladov - strog nadzor nad njihovim delom s strani države. Toda to je hkrati pomanjkljivost vzajemnih skladov, saj za zasebnega vlagatelja navodila za naložbe niso omejena.
6. korak
Mehanizem delovanja vzajemnih skladov je že dokazal svojo učinkovitost v svetovni praksi. Zahvaljujoč vzajemnim skladom lahko dobite večjo donosnost kot pri bančnih vlogah. Odvisno je le od dinamike vrednostnih papirjev, vključenih v delniški portfelj. Medtem ko so obrestne mere za vloge redko veliko višje od inflacije. Naložbe v vzajemne sklade pa so bolj tvegan naložbeni instrument kot bančni depoziti in niso predmet odškodnine na račun države. Gospodarska korist od nakupa delnice je tudi v odsotnosti obdavčitve za obdobje lastništva. Davek se plača šele ob prodaji deleža.
